Od Paradiža do Pekla

A imeni obeh krajev sploh nista tako posebni, če ju primerjamo s Sušo, Blatom, Močvirjem, Tlako, Britofom in Puščavo ali še bolj neposrečenimi poimenovanji, kot so Hudi Konec, Krvava Peč, Polom, Hudo in Malo Hudo ter Ritomeče, Lačna Gora in Znojile. Smo torej Slovenci pri poimenovanju svojih krajev posebneži s precejšnjo mero nenavadnega, če ne celo slabega okusa? 

Dr. Silvo Torkar, raziskovalec slovenskih osebnih in zemljepisnih imen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, meni, da ni tako. »Če bi vedeli, kakšna krajevna imena imajo Čehi, bi spoznali, da so bili naši predniki pri poimenovanjih krajev veliko obzirnejši,« pravi. Sila nenavadna imena krajev, ob katerih marsikdo zastriže z ušesi, imajo tudi Hrvatje, Avstrijci, Francozi in Kanadčani.

V Sloveniji imamo več kot 6000 naselij, med njimi jih ima 4800, torej štiri petine, unikatno ime. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) lahko nemalo teh imen povežemo z živalskim in rastlinskim svetom, kot sta na primer Mačji Dol in Kostanj. Kar nekaj teh imen se navezuje na živali. Tako imamo v Sloveniji naselja z imeni, kot so Mačji Dol, Konj, Ježevec, Lisjaki, Srnjak, Petelinje, Zajčji Vrh, Žabja vas, Medvedjek, Jelendol, Kačji Dol, Muha vas in Kačja ulica. 

Številna imena nakazujejo tudi na tesno povezanost človeka z rastlinskim svetom. Občina Kamnik ima Kostanj, Trebnje Brezo, v občini Zagorje ob Savi najdemo Jablano, v občini Črnomelj pa Šipek. A kot opozarjajo na SURS-u, ni nujno, da je izvor imena dejansko v sadežu oziroma drevesu. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen iz leta 2009 namreč pravi, da naselje Borovnica ni dobilo imena po borovnicah in tudi ne po boru, naselje Maline pa ne po malinah.

Med imeni naselij je tudi veliko takih, ki so enaka osebnim imenom. Pri tem gre za kraje, ki so dobili ime po svetniških zavetnikih, kot so Lucija, Florjan, Marjeta, Štefan, Primož in Benedikt. Najdejo pa se tudi taka imena, ki se zgolj pišejo enako kot nekatera osebna imena in nimajo z njimi nobene pomenske povezave. Taka imena so, na primer, Draga, Anže, Zala, Bela, Gaj in Vitan. Ta imena se pogostokrat tudi drugače naglašujejo, kot bi se osebna imena. 
 

Francozi imajo Condom, Avstrijci pa do nedavnega Fucking

Posebno poglavje med unikatnimi imeni slovenskih krajev so zagotovo nenavadna imena. SURS je novembra 2020 objavil zemljevid 'neposrečenih' imen slovenskih krajev, na njem pa so se znašli kraji Brce, Krvavi Potok, Križ, Žeje, Znojile, Suša, Hudo, Britof, Besnica, Huda Polica, Krvava Peč, Hudi Vrh, Malo Hudo, Mrzlo Polje, Hudi Konec, Bruhanja vas, Polom, Mrtvice, Čudno selo, Fučkovci, Špeharji, Mrzla Luža, Reva, Pekel, Blato, Puščava, Tlaka, Svinjsko, Drama, Pijana Gora, Žejno, Močvirje, Krivica, Huda Jama in Lačna Gora. 

Zanimivo je, da se večina 'neposrečenih' imen naselij pojavlja v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, nekatera celo večkrat. Kot je razbrati z omenjenega zemljevida, imamo v naši državi kar tri naselja z imenom Znojile in Žeje, medtem ko se imena Križ, Puščava, Blato, Pekel, Hudo, Suša in Mrtvice v Sloveniji pojavijo dvakrat. A če bi k omenjenim krajevnim imenom prišteli še pridevnike, bi v naši državi našteli kar pet Znojil, štiri Žeje, štiri Križe, dve Blati ter po  tri Suše  in Huda. Sicer pa je v krajih z 'neposrečenim' imenom po podatkih SURS-a v letu 2020 živelo 7267 prebivalcev. 

In čeprav ob imenih teh krajev nedomačini brez dvoma zastrižejo z ušesi, saj jih največkrat dojemajo kot zaznamovana, ker poleg stvarnih vzbujajo tudi čustvene predstave, je dr. Silvo Torkar, raziskovalec slovenskih osebnih in zemljepisnih imen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, prepričan, da v Sloveniji sploh nimamo nadpovprečno veliko krajev z nenavadnimi imeni.

»Če bi vedeli, kakšna krajevna imena imajo Čehi, bi spoznali, da so bili naši predniki veliko obzirnejši pri poimenovanjih krajev,« meni. Kot primere navaja češka krajevna imena Mrchojedy, Kotopeky, Kozolupy, Mokropsy, Kostomlaty, Hrdlořezy in Tatobity. A ne le Čehi, tudi drugi narodi poznajo sila nenavadna imena krajev. Hrvati imajo sicer čudovite Kornate, a z malo manj čudovitimi imeni: Babina Guzica, Kurba in Prduša. 

V Franciji obstaja mesto, ki se napiše Condom, imajo pa tudi mesto Anus. Dildo je v Kanadi, precej težav pa imajo Avstrijci, če že ne z imenom, pa vsaj s krajevno tablo v kraju Fucking, ki je menda največkrat ukradena krajevna tabla na svetu. Pri nas ima ta sloves tabla za Pošteno vas. A kot izpostavlja dr. Torkar, nenavadna in neposrečena imena slovenskih krajev niso vedno tudi najbolj zanimiva. 

»Zame so najbolj zanimiva krajevna imena prej tista, ki so v tisočletnem internoslovenskem glasovnem razvoju doživela takšne spremembe, da jih danes brez starih zapisov, historično-jezikovnega in primerjalno-jezikovnega študija ne znamo razložiti,« pravi. Med tistimi imeni, ki izvirajo iz slovanskih (staroslovenskih) osebnih imen, so za sogovornika tako brez dvoma najbolj zanimiva Budganja vas (iz Bodigoj), Čadrg (iz Čadrag), Hobovše (iz vzdevka Huda bolha), Kozmerice (iz Gostimir), Magozd (iz Domagost), Negastrn (iz Negostryj), Sneberje (iz Sebemir), Mojstrana (iz Mojstryj), Bohinj (iz Boh, ta pa iz Boleslav ali Boledrag), Davča (iz Dalec, ta pa iz Dalimir), Kotredež (iz Hotedrag), Čepovan (iz Čepovan oziroma glagola čepeti) in Kotlje (iz Hotel, ta pa iz Hotimir). 
 

Je v Ritoznoju res tekel znoj?

»Med zanimivimi krajevnimi imeni, ki izvirajo iz občnih imen, naj navedem Bežigrad (grad, v katerega se beži), Dekani (Villa de Cani, Pasja vas), Golavabuka (voljava bukev v pomenu golšasta, rakava bukev), Hudajužna (nagli odjugi izpostavljena lega), Jeprca (prvotno Veprica, poenobesedeno iz veprova gorica), Kolezija (kolesje, prvotno ime mlina), Krim (prvotno Kurim, kadeči se vrh), Miren (prvotno Niren, ker tu del Vipave ponira v kraško podzemlje), Ocizla (okisla, dokaj kisla voda), Porezen (pod resnim vrhom, iz rastline resa, resje), Preserje (pred močvirjem), Psinja vas (vas, kjer je mnogo psov), Velesovo (prvotno Velo selo, veliko selo). Vsa našteta imena so slovanskega izvora, le ime Dekani je italijanski prevod slovenskega imena Pasja vas,« pojasnjuje raziskovalec slovenskih osebnih in zemljepisnih imen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Kot zanimivost doda, da je pri nas le peščica krajev, ki so prejeli ime po kolektivnih vzdevkih, na primer Mokronog, Lomanoše, Krivoglavice, Muhabran, Lipoglav in Kozasmoje (na Koroškem). 

In kdo je največkrat tisti, ki kraje poimenuje s tako zanimivimi in tudi nenavadnimi imeni? Dr. Torkar odgovarja, da so krajevna imena iz slovanskih osebnih imen dana po rodovnih starešinah ali županih, imena iz občnih imen pa po zemljepisnih značilnostih kraja in so se prvotno praviloma nanašala na vzpetine, vodne tokove, doline, ledinska imena, med drugim glede na poraščenost oziroma določene rastline, lego pred močvirjem, ob ponikalnici, kisli vodi (mineralni vodi) in na večjo prisotnost določenih živali (Jeprca, Psinja vas, Dekani).

Včasih se s poimenovanjem določenega kraja povezujejo tudi katera od prepoznavnih lastnosti kraja, njegova zgodba ali zgodovina. Tak primer je denimo ime naselja Ritoznoj. O nastanku imena Ritoznoj med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb. Ena od zgodb pravi, da se kraj tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno središče Ritoznoja, stoji ravno na sredi med dvema hribčkoma, ki sta od daleč videti kot zadnjica. 

Druga bolj razširjena različica pa se vrača v čase, ko so vinogradniki vsa dela v vinogradih opravljali ročno, kar je od njih zahtevalo velik napor. Vinogradi običajno ležijo na velikih strminah, ljudje, ki jih obdelujejo, pa seveda potočijo tudi kakšno kapljico potu. Znoj je tako tekel tudi po zadnjici in do imen Ritoznoj in Ritoznojčan ni bilo več daleč. 

Kot pojasnjuje dr. Silvo Torkar, sta Ritoznoj in Ritopek pomenila tisti del pobočja oziroma vzpetine, kjer sonce pripeka na njegovo zadnjo stran, Čelopek pa tisti, kjer sonce pripeka na sprednjo stran, torej na čelni konec. Zgodbe in pripovedi o nastanku posameznih imen se po njegovih navedbah sicer pojavljajo predvsem takrat, ko si ljudje niso znali razložiti nenavadnega imena.

»Zato so ime Bežigrad razlagali kot begov grad (turški poveljnik beg), Hudajužno kot hud opoldanski obrok, Mojstrano kot vas mojstrov, Velesovo kot Velesovo vas (vas boga Velesa), Kozmerice so povezovali s kozami, Kotlje pa s kotli. Imena krajev, sploh tista, ki niso prepoznavna, so večinoma tako stara, da se njihov izvor ni ohranil v ljudskem izročilu,« še poudarja dr. Silvo Torkar.

Članek je bil objavljen v reviji Gea

Gea spodbuja dejaven življenjski slog in vseživljenjsko radovednost ter navdušuje z aktualnimi raznolikimi temami o dogajanju okrog nas.

Več o reviji Gea >